5.1.1. Strah

Strah je najpogostejša obramba ega, ki hoče preprečiti, da ga ne bi prezrli oz. odstranili pri našem duhovnem napredovanju. Tudi sicer je eno najpogostejših in najvplivnejših stanj v človeškem življenju. Zaradi tega je pomembno, da strahove upoštevamo kot resno težavo, ki se pojavi pri duhovni rasti terapevta in ki direktno, kot neposredni povzročitelj, poškoduje aurični sistem okrog telesa; zelo pogosto na koncu delovanja strah poškoduje določen organ v telesu.

Strah je lahko zavesten ali ne, deluje pa v obeh primerih. Deluje motilno na posamezni organ, ki nato oboli, ko so izpolnjeni ostali pogoji. V začetni fazi njegovega delovanja oz. terapije moramo odkrivati strahove in jih sproti odpravljati. S tem čistimo auro in hkrati zdravimo vzroke za bolezen.

Strahove odkrivamo tako, da pacient iz tabele strahov v mislih tiho bere strahove po vrsti, terapevt pa z očesnim senzorjem kontrolira, če pacient ta strah ima ali ne. Terapevt ne sme videti seznama, oz., katere strahove pacient omenja: pacient le sebi bere strahove.

Velikokrat se zgodi, da je pacient zelo presenečen, ko terapevt ugotovi, da ima določene strahove; ko terapevt pogleda na kateri organ so ti strahovi vezani, hitro ugotovi, da ima pacient težave s temi organi.