6.5. Meditacija srečanje z vodnikom

Angel varuh ali naš notranji vodnik je skrit v nas samih in je naša direktna povezava z notranjo resnico. Lahko bi rekel, da skoraj vsa ezoterična literatura bazira na zagotovilu, da je navedena snov pravilna, točna, ker je to nekomu povedal njegov notranji vodnik ali angel varuh. Vsa ta literatura lahko postane vprašljiva, celo neuporabna, če si bralec poišče odgovor na vprašanje, ali je obdelovana snov samo neka teza, za katero avtor želi potrdilo in se pri tem zagovarja z ‘notranjim vodnikom’, ali pa te snovi ne obvlada?

Skoraj vse moderne tehnike zdravljenja bazirajo na tem, da je postopek ali način zdravljenja nekakšno sporočilo notranjega vodnika. Danes, ko ni več inkvizicije in tajnih zapriseg, ni več nuje, da bi se morali skrivati za notranjim vodnikom. To je žalostna ugotovitev in pomeni poraz za mnoge avtorje vseh teh čudovitih tehnik o zdravljenju in duhovni rasti posameznika.

Terapevti pri zdravljenju moramo vedeti, kako naj z merjenjem ali povratno informacijo sami ugotovimo, če so pravila, metode in postopki neke določene tehnike dobri ali ne. To bo zadostovalo za delo z elementi te tehnike. Problem nastane, ko terapevt začne razvijati določeno metodo in direktno sodelovati z notranjo komponento, ko podoživlja neko stanje duha. Kot zagotovilo, da smo na pravi poti, takrat ko ego še gospoduje nad nami, je vsekakor srečanje z notranjim vodnikom, ki pomeni veliko podporo. Notranjega vodnika mnogi potrebujejo vse do takšne stopnje lastne duhovne rasti, ko mu vodnik ne bo potreben: ko dosežemo univerzalno ljubezen, bomo sami postali vodnik. Ko se z duhovno rastjo osvobodimo tudi vpliva naše fizične komponente telesa, bomo postali misleci in se ne bomo več vračali na Zemljo med ljudi, ne bomo se več reinkarnirali.

Za meditacijo je potrebna predpriprava. Najprej poiščemo nek kraj na Zemlji, ali izmišljen kraj nekje v vesolju, oziroma sami si izmislimo neko pokrajino, v kateri je vse dovoljeno in kjer imamo vse na razpolago z enim samim ciljem, da tu popolnoma uživamo in da nikomur za nič več ne odgovarjamo. To mesto je naš raj: kraj, v katerem lahko doživimo vsa zadovoljstva, ki si jih želimo in kjer smo gospodarji vsega.

Notranji vodnik smo mi sami in je razumljivo, da se bo kot naš vodnik pojavil v neki viziji samo takrat, ko je to nujno potrebno, ko so vrata odprta. Ne bo pa se pojavil vedno, ko to mi želimo, ker v takem trenutku v naši zavesti dominira stanje vladanja uma, oziroma ega, in je to stanje, trenutek, ko je notranji vodnik potisnjen v kot s strani fizične komponente naše osebnosti, in ne funkcionira. Zaradi tega moramo svoje telo čim bolj sprostiti, deaktivirati, ne uporabljati svojih misli, temveč samo opazovati in uživati.

Vodnik se pojavi v zelo močni svetlobi, katera ni bleščeča in nas ne zaslepljuje, toda v kateri vidimo vsak detajl v okolici pod enako osvetljenostjo, torej popolnoma svetlo, čisto in jasno.

Vodnika bomo ne zavedajoč se tega poklicali, da se nam predstavi, da nam da nek signal, simbol, kodo in podobno, šifro, po kateri ga bomo prepoznali pri vsakem vstopu v meditacijo. Zastavili mu bomo vprašanje, na katerega sami ne moremo najti odgovora, ali pa ni v naši moči, da to izvemo.

POSTOPEK MEDITACIJE SREČANJA Z VODNIKOM Najprej sedemo, ležimo ali smo v neki asani, ki jo dobro poznamo. Ni važno, kakšno pozicijo ali lego telesa za meditacijo izberemo; važno je, da nam ta položaj ne ustvarja problemov in da smo lahko v tem položaju dlje časa, da nas nič ne tišči. Na sebi naredimo belo merkavo.

Začnemo globoko dihati skozi nos tako, da spremljamo pretok zraka skozi nosne odprtine. Ko se začnemo sproščati, začnemo vdihavati svetlobo, da pri vdihu polnimo telo z belo svetlobo in pri izdihovanju oddajamo svetlobo drugim bitjem. Po sprostitvi s svetlobo začnemo vdihavati in izdihavati ljubezen in nazadnje vdihavamo in izdihavamo radost.

Predstavljamo si, da gremo po poljski poti, ki je speljana proti vodi skozi prekrasno pokrajino. Na desni strani je gozd, na levi pa žitno polje, katero je spiralno poležano poleg vode. Nad žitnim poljem je hrib, s katerega sveti močna svetloba in osvetljuje celo dolino.

Stopamo po poti in opazujemo pokrajino, ptice, na poti mravlje, veverice in podobno. Zaustavimo se in svoje telo obarvamo v modro barvo.

Iz sonca neskončnega potenciala v sredini vesolja potegnemo žarek modre svetlobe do vrha glave. Od tu potegnemo žarek v desno stran glave in polovico glave obarvamo z modro barvo, gremo v levo stran glave in obarvamo levo stran glave, z žarkom gremo v desno rame, obarvamo rame in roko, gremo v levo rame, obarvamo rame in roko, gremo v sredino hrbtenice pod rebrni in obarvamo telo, gremo v desni kolk in obarvamo kolk in nogo, gremo v levi kolk, obarvamo kolk in nogo. Od tu gremo med noge.

Nato gremo z žarkom do središča zemlje, do sonca neskončnega potenciala. Z žarkom gremo okoli sonca in se vrnemo do hrbtenice, od tu pa zavrtimo žarek okoli vsakega vretenca od najnižjega do najvišjega, oz. od repa do glave in nadaljujemo pot do sonca v sredini vesolja.

Nadaljujemo pot proti vodi in se zaustavimo na njeni obali. Voda je bistra in pri obali opazimo vrtince. Slečemo vse s sebe, popolnoma nagi, brez vsega, hodimo po stopnicah v vodo do vratu in stopimo z nogami na vrtince. Z obale opazujemo svoje telo. Iz vrtincev skozi noge in telo spustimo plamen, ki sežiga vse, kar vidimo črnega v vsakem delu našega telesa. Ko smo zažgali vse, kar smo videli črno, skozi noge spustimo drobni pesek, ki telo očisti ostankov zgorevanja. Potem spustimo zrak da izpiha vse, kar je v telesu; zrak in vse, kar spustimo, gre skozi glavo v vesolje. Na koncu spustimo še vodo, ki splakne in opere naše telo, da je popolnoma prozorno, kristalno kot kristalni kozarec. Stopimo iz vode, gremo ven in se napotimo proti hribu, s katerega sveti močna svetloba. Hodimo po spiralno uležanem žitnem polju do sredine spirale. Tu sedemo in postavimo vprašanje za našega notranjega vodnika.

Sprejemamo energijo spirale in na sebi naredimo merkavo srebrne in zlate barve.

MERKAVA SREBRNE BARVE

Iz sredine vesolja od sonca neskončnih potencialov vzamemo žarek srebrne barve in ga potegnemo do meter, meter in pol nad glavo. Od tu kot vodo iz tuša spustimo svetlobo, katera gre skozi naše telo in naredi okrog nas stožec srebrne barve. Prav tako iz sredine Zemlje iz sonca neskončnih potencialov potegnemo pod nogami žarek srebrne barve. Od tu proti telesu kot fontana osvetlimo naše telo, svetloba gre skozi telo in naredi obrnjen stožec srebne barve. Na enak način naredimo heksagram za našega komplementernega partnerja in na koncu še veliki heksagram: zajeti smo v merkavi srebrne svetlobe.

MERKAVA ZLATE BARVE Na enak način kot smo naredili merkavo srebrne barve, naredimo merkavo zlate barve. Vstanemo in se napotimo k vhodu na vznožju hriba, na katerem sveti močna svetloba. Tu je vhod in stopnice, ki peljejo na vrh hriba. Stopamo po stopnicah navzgor in štejemo od 10 do 0; pri vzpenjanju po stopnicah natančno opazujemo barvo sten:

10 stena je - RDEČE barve vzpenjamo se navzgor,

9 stena je - ORANŽNE barve vzpenjamo se navzgor,

8 stena je - RUMENE barve vzpenjamo se navzgor,

7 stena je - ZELENE barve vzpenjamo se navzgor,

6 stena je - MODRE barve vzpenjamo se navzgor,

5 stena je - VIJOLIČASTE barve vzpenjamo se navzgor,

4 stena je - SREBRNE barve vzpenjamo se navzgor,

3 stena je - ZLATE barve vzpenjamo se navzgor,

2 stena je - ROZA barve vzpenjamo se navzgor,

1 stena je - SVETLO MODRE barve in pridemo na vrh hriba.

Nahajamo se pred vrati ovalne oblike, iz katerih izvira svetloba neskončnega potenciala. To so vrata merkave; izza vrat, izza svetlobe je naše izmišljeno mesto, naš raj. Ko se odločimo, da gremo skozi ta vrata in skozi svetlobo v naše izmišljeno mesto, se bomo znašli v čistem duhovnem okolju. Blinker nam tam ne bo delal, ker je blinker vezan na fizični nivo.

Zavedati se moramo tudi tega, da v to izmišljeno mesto lahko neovirano vstopimo, oz. da prehajamo skozi svetlobo brez vsakih ovir, vendar da moramo med povratkom opraviti štetje od pet do ena.

Odločimo se in stopimo skozi vrata v svetlobo: svetloba je povsod okrog nas in pri prehodu iz svetlobe stopimo v naš raj. Hodimo po paradižu in uživamo ali spimo, kopamo se, počnemo vse, kar nam pride na pamet. Edino, kar je pri tem potrebno je, da se ne navezujemo na predmete in dogodke, ki so okrog nas: nezainteresirani jih opazujemo in uživamo.

Na tem kraju ostanemo pet do deset minut. Če, oz. ko se nam zazdi, da ne moremo več ostati v stanju meditacije, oz. v meditaciji, še ne smemo odpreti oči. Zamislimo si, da hodimo nazaj skozi svetlobo in pri tem štejemo: pet, štiri, tri, dva, ena, izstopamo skozi vrata in smo izven svetlobe. Zdaj lahko odpremo oči.

Če se medtem pojavi vodnik (rekli smo, da se lahko pojavi v različnih oblikah), bo vse okoli nas osvetljeno. Opazujemo vodnika in sledimo pojavni obliki njegovega telesa, obleki, nakitu, in podobno. Lahko se zgodi, da nam vodnik tudi nekaj sporoči, da da znak, nosi ‘ključ’, po katerem ga bomo prepoznali. V trenutku, ko se vodnik pojavi, preizkusimo, ali blinker deluje.

Po preteku časa za meditacijo izstopimo oz. gremo iz meditacije s štetjem:

PET gremo proti svetlobi,

ŠTIRI smo v svetlobi,

TRI hodimo skozi svetlobo, svetloba je povsod okrog nas,

DVA zasledimo vrata in izhod in

ENA skozi vrata izstopimo iz svetlobe.

Gremo po stopnicah navzdol, spustimo se s hriba v dolino, gremo do vode, vzamemo svojo obleko in se oblečemo.

Odpremo oči.

PRIMER

Spremljal sem obnašanje v skupini, ki sem jo vodil pri srečanju z vodnikom. Skozi vodenje sem pomagal članom skupine s transformacijami, da so lažje obvladali situacijo in da so čim prej prišli do lastne sprostitve. Odpravljal sem blokade, karakteristične strahove in travme.

Opazoval sem študentko ekonomije, ki je sedela na kavču: bila je povsem sproščena, roke so ležale na spodnjem delu kavča. Noge je imela upognjene, kolena napol razmaknjena in njen obraz je kazal sproščenost brez nekega posebnega izraza. To je bilo stanje, ki je kazalo, da je dojela navodila in da jih izvaja v celoti.

Na koncu sem jo zaprosil, naj nam opiše, kaj je doživela, ko je uživala v svojem izmišljenem kraju – raju.

Bilo je res svetlo. Pred mano se je pojavil moški, rahlo nasmejan, oblečen v svetlo haljo; halja je okrog vratu in rokavov imela močno nabrane krožne našitke, kot jih imajo klovni v cirkusu. Bil je prijeten in se ga nisem bala. Zraven njega je ležala zapestnica. To je bila moja zapestnica iz otroštva, ki sem jo imela tako rada.

Na vprašanje, ali je od vodnika dobila odgovor na svoje vprašanje, in na pojasnilo, da če ni, to ni nič narobe, ker odgovor lahko intuitivno pride tudi kakšen dan pozneje, se je zdrznila. Presenečena in prestrašena mi je rekla: Kaj, a bi ga morala kaj vprašati? Dodal sem, da smo šli v meditacijo z določenim namenom, ter da smo med sedenjem in sprejemanjem energije na žitnem polju zastavili vodniku vprašanje, na katerega naj bi nam odgovoril. Da, že vem odgovor, nisem ga vprašala, kar dobila sem odgovor, pa ne vem, kako.

Prijazni nasmejani mož v beli halji je bil vodnik in znak, šifra, s katero se je predstavil, je bila njena priljubljena zapestnica. Velikokrat se vodnik pojavi v

podobni obliki, ko ga prvič vidimo, vendar nima vedno svojega razpoznavnega znaka. Tu je zagotovo prisotno delovanje našega ega, ki je našel pot, da nas zavede, da vodnika ne spoznamo.

Meditacija ‘Srečanje z vodnikom’ je ena od osnovnih in hkrati eden zelo pomembnih pripomočkov na poti duhovne rasti. Omogoča namreč da iz odgovora vodnika zvemo, kaj je prav in kakšen je odgovor na vprašanja, na katera v začetni fazi svojega duhovnega razvoja sami ne poznamo odgovora. Pozneje nam vodnik ne bo potreben.

Naomi Feinberg, tvorec hatmare, se je tako navadila na pogovore s svojim vodnikom, da po vsaki jutranji meditaciji in vajah stopi s to meditacijo v stik z vodnikom in tisti dan dela samo to, kar ji vodnik naroči. Ta stik vzdržuje prav vsak dan, tudi takrat, ko ima predavanja in tečaje. Zaradi tega njena predavanja in tečaji nimajo predvidljive ustaljene vsebine in tečajnik včasih dobi občutek, da gospa ne ve, kaj bi tisti dan predavala. Toda, ko se poglobite v njene aktivnosti, dojamete, kako močno resnico podajajo.

‘Srečanje z vodnikom’ je dobro narediti vedno na mestu svoje aktivnosti. Zjutraj, ko opravimo aktivnosti za vzdrževanje kondicije duha in telesa, izvedemo to meditacijo kot zadnjo vajo. Sicer pa lahko to meditacijo izvedemo prav tako uspešno tudi v popoldanskem ali večernem času. Potem, ko spoznamo oz. srečamo vodnika, z njim komuniciramo tako, da mu zastavljamo izključno vprašanja na katera sami ne zmoremo najti odgovora.

Končni cilj našega izpopolnjevanja in usposabljanja je, da bomo dosegli stopnjo univerzalne ljubezni in da bomo znali z merjenjem kontrolirati vse, kar se dogaja okoli nas. Na tej visoki stopnji, oz. takrat ne bomo več potrebovali vodnika. Človek z duhovno rastjo in trajno prakso namreč pridobi občutek, da je on sam vodnik in da se pravi odgovori na vsa mogoča in nemogoča vprašanja porajajo v njem samoumevno, oz. sami po sebi. To je res, ker človeška intuicija zelo močno deluje, in je še uspešnejša, ko jo podpiramo z intuitivnim senzorjem.