3.1.3. Meditacija na vodnika

V začetku je zaželeno, da čimprej vzpostavimo kontakt z notranjim jazom, to je našim duhovnim vodnikom. Duhovni vodnik ima več imen, najbolj znan je kot »Angel varuh«. Zaradi tega je priporočljivo, da vsaj enkrat dnevno, ponavadi zjutraj, opravimo Meditacijo srečanja z vodnikom. Vodnik nam vseskozi sporoča pravilne rešitve, toda ljudje smo se na žalost naučili, da ga ne poslušamo. Med meditacijo se vodnik pojavi in nam da odgovor na vsako postavljeno vprašanje, komunicira z nami, nas poučuje in podobno. Odgovor lahko dobimo preko barv, glasov, raznih simbolov ali pojavov, intuitivno, v neki simbolični obliki, že v meditaciji ali kakšen dan kasneje. Vse vodnikove odgovore, ki so manj ali več vezani na intuitivno sporočanje, je potrebno pravilno zaznati, prepoznati njegov način komunikacije in sprejeti njegove odgovore kot pravilne.

Postopek meditacije na vodnika

Najprej si zamislimo nek kraj, lahko ga najdemo v naravi na Zemlji ali si ga zamislimo, pomembno je, da je ta kraj za nas kotiček raja, ki je samo naš, v katerem lahko maksimalno uživamo, nikomur ne polagamo računov, počenjamo, kar hočemo in za to nikomur ne odgovarjamo. Zavzamemo udoben položaj, sedeči, ležeči ali v asani, ki jo dobro poznamo; pozicija telesa za meditacijo ni pomembna, pomembno je, da nam ta položaj ustreza, da smo lahko v tem stanju dlje časa, da nas nič ne tišči. Na sebi naredimo belo merkavo.

Začnemo globoko dihati skozi nos in spremljati pretok zraka skozi nosne odprtine. Ko se povsem sprostimo, začnemo vdihovati svetlobo in z vsakim vdihom polnimo telo z belo svetlobo ter pri izdihu oddajamo svetlobo drugim bitjem. Po opustitvi vdihovanja in izdihovanja svetlobe začnemo vdihovati in izdihovati ljubezen in nazadnje vdihavamo in izdihavamo radost.

Predstavljamo si, da hodimo po poljski poti, ki je speljana skozi prelepo pokrajino proti vodi. Na desni strani je gozd, na levi žitno polje, ki je ob vodi spiralno poležano. Nad žitnim poljem je hrib, s katerega sveti močna svetloba in osvetljuje celotno dolino.

Stopamo po poti in opazujemo pokrajino, ptice, mravlje, veverice in podobno. Zaustavimo se in v svoje telo vnesemo modro barvo.

Nadaljujemo pot proti vodi in se zaustavimo na njenem bregu. Voda je bistra in pri obali opazimo vrtince. Slečemo se in popolnoma nagi stopamo po stopnicah v vodo do vratu: z nogami stopamo na vrtince. Z brega opazujemo svoje telo. Iz vrtincev skozi noge v telo poženemo plamen, ki sežiga vse, kar vidimo črnega v kateremkoli delu našega telesa.

Ko smo zažgali vse, kar smo v telesu videli črnega, skozi noge v telo spustimo droben pesek, ki počisti vse ostanke izgorevanja. Potem spustimo v telo zrak, da izpiha vse, kar je v telesu zgorelo, nato pesek, s katerim ostanke zgorevanja skozi glavo odplaknemo v središče vesolja. Na koncu spustimo še vodo, ki splakne in opere naše telo, da ostane popolnoma prozorno, kristalno čisto, skozenj vidimo kot da ga ni, oz. vidimo le obrise telesa.

Nato stopimo iz vode in se napotimo proti hribu, s katerega sveti močna svetloba. Hodimo po spiralno uležanem žitnem polju do sredine te spirale. Tu sedemo, postavimo vprašanje za našega notranjega vodnika, prejemamo energijo spirale in na sebi naredimo merkavo srebrne in zlate barve.

Vstanemo in se napotimo k čisti svetlobi ob vznožju hriba. Tu je vhod in stopnice, ki peljejo na vrh hriba. Stopamo po spiralnih stopnicah navzgor in štejemo od 10 do 0 tako, tako da z vsako izgovorjeno številko spremenimo barvo stene: 10 rdeča, 9 oranžna, 8 rumena, 7 zelena, 6 modra, 5 vijoličasta, 4 srebrna, 3 zlata, 2 roza, 1 svetlo modra. Na vrhu hriba smo se znašli pred vrati, pred središčem merkave, od koder prihaja močna svetloba.

Odločimo se in stopimo skozi vrata v svetlobo, svetloba je povsod okrog nas in pri koraku iz svetlobe vstopimo v naš raj. Hodimo po paradižu in uživamo, kopamo se, spimo in delamo, kar nam pade na pamet. Edino, česar se moramo zavedati je, da se ne smemo navezovati na predmete in dogajanja okrog nas, opazujemo jih in uživamo. Na tem kraju ostanemo pet do deset minut.

Vodnik se lahko pojavi v različnih oblikah in to z močno, toda ne zaslepljujočo svetlobo: ob njegovem prihodu vse okoli nas postane osvetljeno. Opazujemo vodnika: obliko telesa, nakit, obleko in podobno. Vodnik nam lahko tudi sam sporoči, dâ znak, pošlje nek ključ ali šifro, po kateri ga bomo v naslednjih meditacijah prepoznali. V trenutku, ko se vodnik pojavi, preverimo njegovo prisotnost z blinkanjem: blinker deluje.

Vodnik nam lahko da več odgovorov in nekatere si moramo zapisati, ker se jih ne bomo zapomnili, kajti vodnik lahko izgovori ali narekuje dolg tekst: zapisovanje diktata je nujno potrebno.

Po preteku časa za meditacijo se iz meditacije vrnemo s štetjem: na 5 gremo proti svetlobi; na 4 smo v svetlobi; na 3 je svetloba povsod okrog nas; na 2 zasledimo vrata in izhod; na 1 stopimo iz svetlobe. Hodimo po stopnicah navzdol, spustimo se s hriba v dolino, gremo do vode, vzamemo svojo obleko, se oblečemo in odpremo oči.

Meditacijo Srečanje z vodnikom je treba opraviti vsak dan v okviru priprav terapevta z življenjsko-kozmično, zato priporočam, da se vaje opravijo po naslednjem zaporedju: merkava; barvanje telesa; Vrelec mladosti, pri katerem prvo vajo vrtenja naredimo zadnjo, in meditacija Srečanje z vodnikom. Lahko opravimo več vaj, toda meditacijo na vodnika najlažje izvedemo na koncu priprav, ko je telo že utrujeno in nam omogoča hitrejši dostop do meditacijskega stanja telesa, to je do alfa theta stanja.