7.2.1.6. Otip
Sistem otipa štejemo za samoumevno človeško čutilo. Senzor za otip se nahaja v večnamenski koži organizma, ki je na telesu na različnih mestih različno konfigurirana, odvisno od namena posameznega zunanjega organa in potrebe po zaščiti pred zunanjimi vplivi na organizem. Lahko bi posplošeno rekli, da ima koža dva oziroma tri dele, in sicer; zunanji del: vrhnjico; srednji del: usnjico, in podkožje.
Zunanji del kože, kamor prištevamo lase, kocine, dlake, nohte ter žleze lojnice in znojnice, je v primerjavi z ostalimi deli kože nekoliko grobji del ter ima v slehernem organizmu glavno obrambno vlogo pred zunanjimi vplivi. Zelo uspešno opravlja nalogo zaščite telesa pred izsušitvijo, z lojnicami zadržuje telesno temperaturo in z eteričnim telesom preprečuje vdor bakterij v notranjost telesa oz. telesnih organov.
Srednji del kože, usnjica je najpogosteje prepletena s krvnimi kapilarami: v njej se nahajajo vsi sistemi senzorjev in je nekako najbolj živi del kože. Čutilna telesa otipa se nahajajo v tem delu kože in registrirajo predvsem mehanske lastnosti teles preko pritiska in dotika, mraza in toplote ter ugodja in bolečine.
Podkožje kot maščobno tkivo preprečuje oddajanje telesne toplote, njeno vzdrževanje in je hkrati nosilec živcev otipa, ki vodijo do možganov. Obenem varuje organe telesa pred mehanskimi vplivi.
Bolezni kože bi lahko uvrstili v dve skupini, in sicer: poškodbe zaradi zunanjih vplivov, in notranje poškodbe oziroma telesna neravnovesja.
Notranja neravnovesja so povezana z določeno boleznijo, na katero je vezano tudi zdravljenje. Ponavadi so čutila za otip pri takih stanjih le močno motena.
Pri zunanjih poškodbah in pri uničenju vrhnjice, ali pri globjih poškodbah, pride tudi do uničenja senzorjev otipa. Mehanske, kemijske in druge poškodbe kože povzročijo rano in predstavljajo odprte točke sistema za napade virusov. Pri teh poškodbah pomaga uporaba IV. in V. pravila, kar omogoči hitrejše obnavljanje in zacelitev kožnega tkiva. Potrebna je previdnost pri diagnosticiranju poškodbe, ker so skoraj vse take poškodbe vezane na magijo ali prekletstva.
Moramo tudi ugotoviti, ali so senzorji za otip trajno poškodovani ali ne, ker to terapevtu omogoča, da z zdravljenjem povrne občutljivost kože v prvotno stanje.
Obrambni organizem telesa odpove, če je s poškodbo površinsko uničeno preveč delov oz. odstotkov kože, kot je to primer pri opeklinah toplotnega ali kemijskega izvora. V teh primerih delujemo s pravili za zdravljenje vsak dan ali celo dvakrat na dan, da omogočimo obrambnemu sistemu organizma, da kljub velikemu obsegu poškodbe zaščiti organizem pred uničenjem. Za opekline je značilno, da celice kože izgubijo vodo, ki jo je zato potrebno nadoknaditi v hipu. Zelo veliko število primerov potrjuje, da je ponesrečenec, ki je takoj po poškodbi poškodovani del telesa namočil v vodo, zaščitil pred uničenjem in povrnil v življenje 80 odstotkov poškodovanih celic.
