6.4. Pregled hrbtenice

Prav tako, kot smo opravili meritve in ozdravitve na sprednjem delu telesa, opravimo to tudi na hrbtni strani. Z eno in drugo roko od leve in desne rame navzdol, nekoliko odmaknjeno od hrbtenice iščemo poškodbe aure, kot so vakumi in živi organizmi. Le-teh ne najdemo tako veliko kot na sprednji strani telesa; odstranimo jih enako, s I. in II. pravilom, in preidemo na pregled hrbtenice.

Hrbtenica je sestavljena iz več vretenc: 7 vratnih (C1 - C7), 12 prsnih (Th1 – Th12), 5 lumbago ali ledvenih (L1 – L5), 5 sakrum (S0 – S4) in 3 ali 4 trtičnih, vsega skupaj 33 ali 34 vretenc. Sakrum ali po domače križ in trtica so skupaj zarasla vretenca in jih v naravi lahko obravnavamo kot en del, pri energetskem opazovanju pa moramo kljub temu, da so vretenca zrasla skupaj, obravnavati vsako vretence posebej, torej ločeno.

V hrbtenici je komplet skoraj vseh glavnih živcev, ki skrbijo za funkcioniranje celotnega telesa in so razporejeni v pare, ki potekajo med hrbteničnimi vretenci. Zato je razumljivo, da je že pri prvi terapiji potreben podroben pregled energetskega stanja hrbtenice in nato njena ozdravitev.

Pregled hrbtenice začnemo od prvega vratnega vretenca pa do zadnjega vretenca v trtici, za vsako skupino vretenc posebej. Z dvema prstoma, kazalcem in sredincem gremo na razdalji pet centimetrov nad hrbtenico od vretenca do vretenca in merimo oziroma blinkamo, ugotavljamo njihovo zdravstveno stanje: če imajo vretenca energijo več kot tri, pomeni, da so zdrava, in manj kot tri, da so bolna.

Če je eno vretence brez energije, pacient še ne čuti bolečine in to vretence lahko hitro ozdravimo; če sta brez energije dva ali tri vretenca, to že pomeni bolečino, ki je odvisna od položaja vretenc, medtem ko pacient občuti nenehne bolečine, če so brez energije zaporedoma tri ali več vretenc.

S IV. oziroma V. pravilom dvignemo energijo vsakemu vretencu, ki je imelo energijo manj kot tri in ponovno kontroliramo celotni obravnavani del hrbtenice. Vsa vretenca morajo imeti energijo več kot tri.

Za zdravljenje na daljavo lahko uporabljamo tudi skice iz delovne mape, tako, da pred merjenjem iniciramo skico hrbtenice s hrbtenico pacienta. Ko bomo dovolj izurjeni v terapiji, nam ne bo več potreben noben pripomoček, skica ali kakšno drugo pomagalo: dovolj bo, da osredotočeno pomislimo na hrbtenico pacienta in lahko delamo na njej.