12.2. Zahrbtno obnašanje onkološkega alimedicinskega osebja

»Peter je bil tako majhen, da ga zdravniki niso videli.«

»Žena se je zavedala, da jo težko sam hranim, perem, čistim, previjam in kopam, trudila se je, da bi mi olajšala situacijo s tem, da je bila z mojim delom zadovoljna, strinjala se je, da bo nekaj ur sama v stanovanju, ker moram opraviti posle za podjetje. Vedno sem naredil vse, da bi ji bilo lažje in da bi zdravila imela čimmanj stranskih učinkov, čeprav nisem imel praktičnih izkušenj sem upal in pozneje tudi dobil zagotovilo, da moje molitve oz. transformacije zares delujejo.

Vozil sem se na delo proti Slovenj Gradcu, ko je zazvonil telefon, oglasila se je žena s prošnjo, da naj čimprej pridem, slabo se počuti, da jo bom odpeljal na Onkološki inštitut, kjer jo že pričakujejo.

Hitro sem obrnil. Žena je bila pripravljena, dal sem jo v avto na delno položen sedež pokrit z debelo blazino, da bi ji tresljaji med vožnji ne ustvarjali dodatnih bolečin in jo previdno odpeljal proti Ljubljani. Na recepciji so že čakali, mi pomagali, da sem ženo prestavil na voziček, nakar mi je medicinska sestra rekla, da lahko grem in da naj se vrnem čez tri dni, ter ženo odpeljala. Dolgo, še celo ko ju nisem več videl, sem presenečeno stal in gledal za njo po hodniku.

Tretji dan sem se vrnil, žena je čakala in brez besed sva vstopila v avto. Vprašal sem jo, kako to, da nihče v bolnišnici ni ničesar vprašal, ko sem jo pripeljal v bolnišnico, kar se mi ne zdi normalno, saj menda niso jasnovidni. »Ne, niso jasnovidni«, je odgovorila: »ko so ugotovili, da me ne morejo ozdraviti, sem na njihov predlog podpisala, da smejo na meni preizkušati nova francoska kemoterapijska zdravila, ki še niso odobrena za zdravljenje«. Stisnilo me je v grlu in s težko muko sem ji povedal, da bi bilo moralno, da bi se za takšen poseg zdravnik posvetoval s sorodniki. Branila je medicinsko osebje, da je to njeno telo in da drugi nimajo z njim ničesar. Bila je bolna, pripravljena umreti kot preizkusni zajček s pogubnim medicinskim blagoslovom; nisem se mogel sprijazniti, da zdravniki predlagajo zdravljenje brez moje vednosti in še celo na moj račun.«

Peter je dodal, da je žena z njegovo pomočjo živela še dve leti in da upa, da sedaj, ko se mi je izpovedal, ne bo več imel cmoka v grlu, in da bo tako vse skupaj lažje pozabil.

Brez komentarja.