7.1. Celotni sistem
Do rušenja ali uničenja energetskega sistema telesa najpogosteje pride, če pacient izgubi komplementarnega partnerja. To brezenergetsko stanje, stanje brez aure, pacient lahko prenaša dalj časa brez vidnih posledic; za organizem je hudo, če je telo izgubilo energijo zaradi delovanja razdiralnih programov, kot so zloba, dominantnost, urok, prekletstvo, magija in vampirizem, ko je potrebno hitro zdravljenje.
7.-1.
Na ulici sem srečal znanko, bila je zaskrbljena in ni tako srčno odgovorila na pozdrav, kot je bila to njena navada. Vprašal sem jo, kaj je narobe, in povedala mi je, da je njena prijateljica z Raba hudo bolna in da zdravniki v riješki bolnici ne vedo diagnoze, da je stanje kritično in da so obvestili sorodnike, naj pričakujejo najslabše. Prosila me je za pomoč.
Njena prijateljica je bila srednjih let, mati štirih otrok, treh hčera in sina. Zaprosil sem jo, naj me telefonsko poveže z enim od sorodnikov, ker sem medtem že ugotovil, da je bolnica dalj časa brez energetskega sistema in da je v resni krizi. Potrebovala je dve uri, da me je povezala s sorodniki na Reki.
Odšel sem domov, odprl karton in evidentiral postopek takojšnjega zdravljenja: najprej sem pozdravil energetsko stanje krvničk, ozdravil komplementarnega partnerja in poiskal glavni vzrok za njeno slabo stanje. Ugotovil sem, da je njeno slabo energetsko stanje povzročilo programirano delovanje na njeno energetsko telo.
Preveril sem sorodnike in ugotovil, da je samo ena od hčera iskreno zavzeta, da bi ostala mama živa, medtem ko so se ostali že sprijaznili z usodo, da bo z njo konec. Zaprosil sem, naj me ta hčerka pokliče po telefonu, ker sem potreboval sodelovanje njenega energetskega sistema pri zdravljenju.
Predlagal sem ji, naj prepriča osebje bolnišnice, da mame ne odklopijo z medicinskih aparatov, na katere je bila vezana, vsaj še šest ur, kolikor sem predvidel, da bo trajala terapija občasnega vzdrževanja energetskega sistema. Obljubila je, da bo ostala pri mami šest ur in da ne bo dovolila izklopa aparatur, da me bo poklicala, če bodo kakšne spremembe, sicer da se slišiva drugi dan.
Poiskal sem razdiralne programe in genetske spremembe na pacientki, jih ozdravil in sistematično obnovil njeno energetsko telo. Pregledal sem vse funkcionalne sisteme v telesu in nekaterim sistemom in organom po potrebi dodal energijo. Sklepal sem, da fzično telo ni preveč oslabelo in da bo pacientka okrevala, če se ponovno nasilno ne zruši energetski del telesa, na kar sem bil pozoren.
Drugi dan se je javila hčerka in mi povedala, da je mami mnogo bolje, ter da se zdravniki čudijo njenemu okrevanju. Po treh dneh so jo odpustili iz bolnišnice v hišno nego: pacientka je ozdravela.
Poznam nemalo primerov, ko je posameznik z nepravilnim načinom izvajanja različnih molitev ali magijskih protokolov uničil lastni energetski sistem in zaradi tega obolel: v večini takih primerov postane žrtev negativnih energij in umre. Lastna oblika rušenja energetskega sistema je podobna spontanemu samomoru, ker telo ne vzdržuje energetskega polja in nima možnosti obnove ali obrambe pred drugimi vplivi. To je podobno primerom, ko imamo opravka s smrtonosnimi strupi ne da bi vedeli, da so nevarni oz. škodljivi za naš organizem; zato priporočam vsakemu, ki se želi ukvarjati z magijskimi protokoli, naj to počne le v primeru, če je za to vrhunsko usposobljen.
7.-2.
Marija je obiskala prvi in drugi tečaj za terapevta z življenjsko- kozmično energijo in se zdravila po tej metodi. Poklicala me
je in povedala, da je njena soseda bolna, da leži v mariborski bolnišnici; diagnoza: kri se lepi ob stene ožilja, ne morejo ji pomagati. Dodala je še, da je zdravnika informirala o možnosti energetskega zdravljenja in da je privolil z opombo, da se tudi sam ukvarja z nekaterim poizkusi alternativnega zdravljenja.
Naredil sem diagnozo in ugotovil, da je bolnica energetsko oslabela in zaprosil, da naj nekaj ur v bolnišnici ne izvajajo posegov na njej.
Marijina soseda je bila značilen primer žrtve vampirizma; poleg tega se je ukvarjala z magijskimi protokoli. Nastal je splet izgube energije s sistemom vampirizma od zunaj in lastnih povratnih energij, ki so nastale z nepravilnim izvajanjem razdiralnih protokolov magije. Zahteval sem, da Marija sosedo po okrevanju v bolnišnici pripelje na zdravljenje z življenjsko-kozmično energijo, z namenom, da ozdravim njeno početje z različnimi načini čaranja.
Odpravil sem vpliv vampirizma in blokiral neznana energetska telesa njenega lastnega početja, ki so delovala nanjo, ter izvedel energetsko in fzično terapijo. Pridobila je energijo in kazalo je, da dobro sprejema zdravljenje (to je bilo vidno, ker je hitro prišla k sebi in okrevala).
Marija mi je povedala, da je bil zdravnik, ki je vedel za potek mojega zdravljenja na daljavo v času mojega posega pri sosedi in da je čutil močno energijo v sobi in okrog sebe. Soseda ni prišla, kar je razumljivo, saj se je bala srečanja z mano zaradi črnih maš, ki jih je nepravilno in na svojo škodo izvajala.
Skupinsko delo izvajalcev magijskih protokolov, skupinsko uničevanje energetskega potenciala aure posameznika ima za rezultat skoraj sto odstotno uničenje življenja žrtve. Smrt nastane nekoliko hitreje, če so vsi protokoli vezani na isti vitalni organ v telesu. Zatrdim lahko, da je takšen postopek uničenja organizma klasičen umor in žalostno je, da ga ne moremo pravno dokazati. Slab izid sledi tudi v primerih, ko v medicinskih ustanovah želijo pomagati pacientu in mu rešiti življenje, toda zaradi nezmožnosti postavitve prave diagnoze, ker še ni bolezni, oziroma ni posledic na telesu, pacienta nepravilno zdravijo in pacient podleže zaradi posledic magijskega in večkrat delno tudi medicinskega delovanja. Takim pacientom lahko pomagamo, če pravočasno poiščejo pomoč v obliki terapije z življenjsko-kozmično energijo.
7.-3.
Vozil sem se z avtom na relaciji Dubrovnik – Kotor, ko me je medicinska sestra Karla, zaposlena v bolnišnici Kotor poklicala, ker je njena sodelavka dobila hud epileptični napad; v Kotoru ji niso mogli pomagati in so jo z rešilcem peljali proti podgoriški polikliniki. Bila je 30ih let, poročena, mati dveh hčera in tokrat naj bi epileptični napad dobila prvič. Takoj, že med vožnjo sem pregledal njeno stanje in ugotovil, da nima epileptičnega napada, temveč da gre za serijo magijskih protokolov, ki delujejo predvsem na njene možgane.
Predlagal sem Karli, naj pride do mene v Kotor takoj, ko se vrne iz Podgorice in da naj organizira, da bo z njeno prijateljico vedno nekdo iz ožjega kroga družine. Karla se je oglasila zvečer z informacijo, da so sodelavko in njeno mater z vojaškim helikopterjem odpeljali na VMA (vojno medicinsko akademijo) v Beograd in da bo mama ostala ob bolnici. Tudi v Beogradu (kot prej v Podgorici) so dvomili v diagnozo epilepsije. Poskušali so krize, ki so se pojavljale z občasnimi močnimi napadi ublažiti, vendar brezuspešno. Pri krizah je izgubljala zavest in v nezavesti zmedeno govorila.
Takšen primer se zdravi izključno ob prisotnem pacientu in ker to ni bilo možno sem organiziral ekipno delo: Irena je vodila evidenco in kontrolo zdravljenja, Karla je bila po mobilnem telefonu povezana z mamo pacientke v Beogradu in skupaj smo čakali na napad, podoben epilepsiji.
Mama je Karlo poklicala, ko je pri hčerki nastopila kriza; jaz sem ugotavljal, kaj je z energijo na možganih, ker sem pred tem že opravil energetsko in fzično terapijo;
Irena je paralelno merila stanje in mi sporočala svoje ugotovitve. Z Ireno sva uporabila znano pravilo: če dva terapevta neodvisno eden od drugega ugotovita enako stanje, je to sto odstotno točno.
Postopek je potekal takole: Karla je prenesla »Dobila je napad«, jaz sem ugotovil, kateri magijski protokol deluje na možgane in počakal da Irena pove svoje ugotovitve. Primerjal sem Irenine in moje podatke: ujemali so se, in začel sem ta napadalni magijski protokol nevtralizirati. Karla je rekla: »Blede se ji, mama sporoča, da govori, kako vidi dedka, ki je že zdavnaj umrl, da ji podaja roko in jo vabi, da gre z njim«. Takoj sem nevtraliziral negativno energijo na možganih, ko sem slišal Karlin glas: »Dedek je izginil, vsa prepotena se je napol prebudila«. Rekel sem Karli in Ireni, da še ni konec, ker vidim še dosti tega; Irena je samo pokimala z glavo.
Ta postopek nevtraliziranja različnih škodljivih energij smo ponavljali petkrat in ko se je mama šestič oglasila po telefonu sem ji dejal, da ne vidim več motenj na možganih in da se mi zdi, da nam je uspelo; pogledal sem na uro in ugotovil, da bo kmalu polnoč: delali smo dobri dve uri. Karla je bila na telefonski zvezi in čez kratek čas je rekla: »Dedek ji je obrnil hrbet in odšel, ni je več vabil s sabo; zbudila se je, kot da se ni nič zgodilo«. Nasmehnil sem se in obljubil, da bomo jutri naredili kontrolo.
Okrevala je, o napadih ni bilo več sledu, zdravniki so jo zadržali na VMA še nekaj dni s komentarjem: »Sam bog te je rešil«.
Mlada ženska z dolgimi črnimi naravno skodranimi lasmi je pripeljala moža in dve hčerki ter mater, da bi se mi zahvalila. Niso vedeli, kaj bi povedali v zahvalo, videti je bilo, da jim je nerodno. Posnel sem nekaj digitalnih fotografj, jim zaželel srečo in se poslovil.