5.4.   Pot k zdravljenju

Narava ni predvidela, da bi imel človeški organizem danes toliko različnih bolezni in da morajo ljudje imeti velike zdravstvene organizacije in industrijo farmacije, ki jih neomejeno podpira naša družba. Obe organizirani panogi, medicina in farmaci- ja, predstavljata edini pravno veljaven servis za naše zdravje in so tako mogočne organizacije, da po statističnih podatkih (testirano na zahodni polobli) zaposlujejo celo štirideset odstotkov vseh zaposlenih. Človeški organizem ima dober obrambni sistem, da lahko premaga vsako bolezen, in človek se sprašuje o upravičenosti izdatkov za medicino in farmacijo, ki zelo malo storita za podporo in sposobnost hitre obrambe od vplivov različnih bolezni. Po drugi strani medicina ne pojmuje bolezen kot pot od izvora bolezni do posledic na fizičnem telesu, pravzaprav obravnava samo posledice na fizičnem telesu, in je zaradi tega marsikje pri zdravljenju v zamudi, pri posegu neuspešna, ali pa nekatere bolezni razglasi za neozdravljive. Medicini ostaja še vedno neznano področje energetskega telesa, oziroma dela organizma, in rekel bi, da je to glavni vzrok, da je v teh omenjenih primerih nesposobna in neuspešna.

Bolezen na fizičnem telesu se razvija v treh fazah, in sicer se prva faza nanaša na izvor ali vzrok za pojav bolezni in deluje v energetskem delu telesa; medicini to področje ostaja neznano; druga faza predstavlja razvoj začetne poškodbe, ki deluje v energetskem telesu in delno vpliva na fizično telo; medicina na to področje posega s sistemi preventive; in tretja faza, ko vzrok za bolezen pušča vidne posledice na fizičnem telesu: to je bolezen, ki jo lahko natančno diagnosticiramo, in to je tudi področje delovanja medicine.

Prvi del je stanje pri pojavu bolezni; vzrok za bolezen je nedosegljiv našim čutilom in je torej možganom neznan, zato se ga ne zavedamo in na njega ne reagiramo. V tem prvem delu ležijo vsi vzroki za bolezen, oziroma vzroki za vse blokade pretoka.

Narava ni predvidela, da bi imel človeški organizem danes toliko različnih bolezni in da morajo ljudje imeti velike zdravstvene organizacije in industrijo farmacije, ki jih neomejeno podpira naša družba. Obe organizirani panogi, medicina in farmacija, predstavljata edini pravno veljaven servis za naše zdravje in so tako mogočne organizacije, da po statističnih podatkih (testirano na zahodni polobli) zaposlujejo celo štirideset odstotkov vseh zaposlenih. Človeški organizem ima dober obrambni sistem, da lahko premaga vsako bolezen, in človek se sprašuje o upravičenosti izdatkov za medicino in farmacijo, ki zelo malo storita za podporo in sposobnost hitre obrambe od vplivov različnih bolezni. Po drugi strani medicina ne pojmuje bolezen kot pot od izvora bolezni do posledic na fizičnem telesu, pravzaprav obravnava samo posledice na fizičnem telesu, in je zaradi tega marsikje pri zdravljenju v zamudi, pri posegu neuspešna, ali pa nekatere bolezni razglasi za neozdravljive. Medicini ostaja še vedno neznano področje energetskega telesa, oziroma dela organizma, in rekel bi, da je to glavni vzrok, da je v teh omenjenih primerih nesposobna in neuspešna.

Drugi del je stanje, ko je telo obremenjeno z energetsko poškodbo, začne se upirati, kar na fizičnem telesu čutimo in doživljamo kot oslabelost, lahko tudi kot bolečino neznanega vzroka in podobno. Stanje odzivanja našega telesa na nastale poškodbe je zelo pomembno, ker je to stanje, ko bolezen še ne pušča posledic na organizmu, in je ozdravljivo brez posledic na organih v telesu. Na osnovi desetletnega testiranje sem ugotovil, da se osemdeset odstotkov vseh bolnikov, ki iščejo medicinsko pomoč, nahaja v tem drugem delu, v področju razvoja bolezni.

Tretji del je stanje, ko nastajajo vidne posledice na fizičnem telesu: temu rečemo bolezen, in spada v delovno področje uradne medicine. Ni dvoma v sposobnost medicinske znanosti in o vrhunskem znanju njenih strokovnjakov, tehniki in orga- niziranosti; postavlja se le vprašanje, zakaj medicina ne razširi svojega obsega delovanja in ne prepreči oziroma zaustavi pojavitev bolezni, oziroma zakaj se ne začne ukvarjati s prvo in drugo stopnjo v razvoju bolezni, to je pred stanjem ko začne telo trpeti škodo, in s tem prepreči možnost, da organizem sploh postane bolan.

Pravilen pristop terapevta z življenjsko-kozmično energijo k začetku uspešnega zdravljenja je, da zaobjame celoten proces razvoja bolezni, od možnega izvora za telesne poškodbe in ovire pri pretoku energije do nastanka bolezni. Osnova našega zdravja je zagotovljen pravilen in neoviran pretok življenjsko-kozmične energije do celic, ki je potrebna za njihovo zdravo in pravilno oziroma optimalno funkcioniranje. Vse ovire na tej poti pravilnega pretoka življenjsko-kozmične energije skozi organizem in nesposobnost za njen sprejem v celicah sta vzroka za nastale zdravstvene nevšečnosti in tegobe. Zanimivo je, da obrambni sistem v organizmu ni tako uspešen pri obrambi energetskega telesa kot pri obrambi fizičnega dela telesa. Obrambni sistem v energetskem telesu deluje skozi svoje zaščitno energetsko polje, aure, in ker je to polje nestabilno ter odvisno od zdravstvenega stanja celic, je tudi obramba organizma odvisna od stanja aure oziroma potence bioenergije okrog njega. Bioener- getsko polje okrog organizma je prav zaradi te odvisnosti od zdravstvenega stanja celic pravi, oziroma stvaren indikator stanja pretoka življenjsko-kozmične energije do celic in tudi vseh oblik ovir energijam na tej poti. Lahko bi rekli, da se celotno zdravstveno stanje organizma izraža v polju aure, in zato je aura ustrezno polje za merjenje in ocenitev zdravstvenega stanja vseh delov v telesu.

Terapevti z življenjsko-kozmično energijo z merjenjem energetskega stanja na energetskem in fizičnem telesu postavljajo diagnozo in pripravijo pristop za zdravljenje.

Pomembna je energija okrog organa, izražena kot sekundarno polje ali aura, to je energija, ki jo oddajajo vsi organi, sistemi v telesu in celo telo po sprejetju življenjsko-kozmične energije. Na merilnem mestu v auri, na energetskem telesu ali okoli organa v organizmu mora biti dovolj (oziroma zadosti) energije, če je organ zdrav in pravilno funkcionira, medtem ko v vseh drugih primerih rezultat merjenja pokaže, da je na določenem mestu nastala sprememba, in da s tem obstaja vzrok za bolezen. Če merjenja na energetskem telesu kažejo premalo ali preveč energije, to pomeni, da je nekje nastala poškodba; pri merjenju na fizičnem telesu praviloma zasledimo, da je vedno premalo energije, če je organ bolan. Praksa je pokazala, da se z mer- jenjem energetskega in fizičnega telesa dobijo vrhunski rezultati o zdravstvenem stanju nekega organizma: previdni moramo biti le v primerih, ko je telo zasvojeno z različnimi substancami ali blokirano z lastno voljo.